četrtek, 30. september 2010

Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Prirodoznanski, statistični in kulturni opis.

Prebivalci po veri in narodnosti.

(...)

Na Goriškem se srečujeta dve veliki narodni plemeni, t. j. slovansko in romansko. Slovanstvo doseže tu svojo najskrajnejšo mejo proti jugozahodu, in tako tudi romanstvo svojo najseverozahodnejšo mejo. V prejšnjih časih, zlasti pod goriškimi grofi, naselilo se je bilo tudi mnogo Nemcev na Goriškem. Ti so pa s časom izginili v drugih dveh narodnostih, dokler se ni v novejšem času zopet nekaj nemških družin naselilo, zlasti v glavnem mestu.

Meja med Slovenci in Italijani je skoro ista, kakor med brdjem in nižino, in po večjem lahko rečemo, da dela železnica iz Nabrežine v Kormin to mejo. Natančnejše določuje narodnostno mejo sledeča črta: od Št. Ivana proti. severu potok Lokavec, potem občinska meja med Vermeglianom in Doberdobom, dalje okrajna meja med Gradiščem in Tržičem do vrha Št. Mihela in odtodi naravnost do Soče, pa tako, da so Boškini, ki spadajo pod Gradišče, še Slovenci. Od izliva Vipave gre narodnostna meja do železniškega mosta pri Podgori in potem nad vasema Ločnik in Moša do okrajne mejo ob Verši, pa tako, da ostane severni del ločniške občine (t. j. Gradiškuta in Trebež) še slovenski. Zahodno od Verše in Oblinoa je občinska moja italijanskih krajev Kormin, Bračan in Rutarji tudi narodnostna meja. V Jenkovem govore še slovenski, pri sv. Heleni pa že furlanski. Tudi vas Dolenje je deloma že furlanska, a Lonže in Hrvacija sta ohranili še slovensko govorico.

Okoli in okoli od Slovencev obdano je mesto Gorica z mešanim prebivalstvom. V obmestji, zlasti na Starigori in v Baronišči (Rosenthal), bivajo skoro sami Slovenci in tudi po predmestjih so se mnogo naselili. V mestu samem je razen mnogo uradniških in delavskih družin skoro vse služabništvo slovenske narodnosti. Tako biva v mestu in obmestji gotovo okoli 6000 Slovencev (po zadnji štetvi le 3411). Na drugi strani je pa v Gorici tudi nekaj Nemcev naseljenih, vseh vkup baje 2145.

Pri zadnji štetvi se niso ozirali na narodnost, zato nemarno natančnih podatkov, koliko prebivalcev spada k jedni, a koliko k drugi narodnosti. Ali z ozirom na številjenje od 1. 1857,(ko je bilo med 196.276 prebivalci 130.748 Slovencev), moremo preračunati, da biva sedaj na Goriškem 146.000 Slovencev in 73.500 Italijanov (ter 2000 Nemcev). V odstotkih izraženo imamo na Goriškem 69% Slovencev, 30% Italijanov in l% Nemcev. Glede na zgoraj opisano narodnostno mejo zasedajo Slovenci 2385 km2 , a Italijani 568 km2 , t. j. dobro petino vsega površja.

Med romanskim delom goriškega prebivalstva moramo razločevati prave Italijane in Furlane (Frijulane). Pravi Italijani žive po večjih mestih ter skupno v Tržiški .okolici (takoimenovani Bizjaki), dalje v občinah Morosini, Belvedere in Grado. Vsi ti kraji so spadali nekdaj pod Benečane. Furlani pa žive po ostalem delu furlanske nižine (kakor tudi, v provinciji Videm na Beneškem). Leta 1857. so bili našteli 47.841 Furlanov in 15.134 Italijanov. Razlika med njimi ni toliko jezikovna, kakor zgodovinska.

Po narodnosti ravna se tudi ljudski značaj. Prebivalci goratih krajev so bolj počasni, zamišljeni, resni, potrpežljivi in vztrajni. Prebivalci nižine so pa bolj vzbujeni, bolj živi in spretni, pa tudi bolj razdražljivi in spremenljivi. Sploh pa je goriško ljudstvo srednje, zdrave in krepke rasti (le blizu morja je bolj slabotno). Ono je delavno, ljubi svojo domovino in zločini so med njim primeroma redki. Povsod se opazuje navdušenje za napredek in za povzdigo blagostanja.

Simon Rutar: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis. Ljubljana, 1892. 59-62.

Ni komentarjev:

Objavite komentar