Poglavje XV. Različne vrste ljudi, ki se najdejo v deželi, jeziki in bivališča.
Vsa pokrajina Istra je naseljena s petimi narodi, nadomeščajoč vesoljno opustošenje povzročeno zaradi vojn in zraka, ki so iztrebile na več krajih stare prebivalce, odpornost tujcev, del katerih so spravljeni zapustiti domače stanove za tisto malo ugodja, ki ga da ta dežela, povezano z ljubo svobodo, in oddaljenostjo, ki se čuti sedaj, od državljanskih in tujih vojn. Drugi potem, da bi zbežali tiranskemu otomanskemu jarmu so se tukaj umaknili v mir.
Prvi, in številnejši od ostalih so schiavoni, ki jih drugi kličejo slavi, prihajajo iz Dalmazia, ali Schiavonia, stari Illirico, močna in na napore navajena ljudstva, in so razpršeni po vseh krajih, namreč sedaj je slovanski jezik lingua slava postal običajen skoraj povsem, in ljudje mnogih vasi ne znajo niti govoriti italijanskega. Tej so leta 966 vpadli v krajino in uničili v glavnem območje Poreča, zaradi česar so v privilegiju Rodoalda patriarha Ogleja škofu Poreča klicani podli Slavi, in trdi barbari.
Tej se lahko reče so v večjem delu kmetovalci, in oralci zemlje, in zato bivajo po vaseh in podeželju.
Druga ljudstva, ki bivajo v tej deželi, so tisti iz Carnia podjetni možje, ki obdelujejo volno, tkejo sukna, in platna za obleči nizko ljudstvo, in delajo druge podobne poklice, in od teh so krojači, kovači, čevljarji, kamnoseki, ključavničarji, in podobne ročne obrti; služeč v deželi opravljajo svoje dobre izume in kujejo velike prihodke, h katerim dodana varčnost so nekateri postali zelo lagodni in bogati v kratkem času. So ljudje lepega videza, in takšnega vedenja, in s trgovino pomagajo pokrajini. Tej imajo razpršeno svoj rod po večjih vaseh, in tudi po gradih in obzidanih zemljah, in niso tako stari kot so Schiavoni.
Tem Carnii klicani običajno Cargnelli se pridružijo mnogi Friulani, ki so ljudje ne veliko daleč od njih; del se vedno ustavi po deželi, ali po zemljah, ali na katerem posestvu, del se jih drži delati v določenih delih leta, potem se vrnejo v deželo s zasluženim denarjem.
Tretji rod so tisti iz Grada Grado, kjer se rodijo ribiči, vajeni in navajeni morja, z njihovimi čolnički; tej bivajo v obmorskih krajih, in v Umagu, Novigradu, Poreču, Vrsaru, in drugod imajo posejan svoj rod. Prevažajo z blagom rib v Benetke tudi mnoge druge stvari.
Tej so preprosti ljudje z govorico, ki je pol podobna staremu beneškemu, in skladno z njihovim načinom življenja tudi govorijo prijetno, sovražniki šumov, ne cenijo brez besa naporov in neprijetnosti morja, na katerem se preživljajo z ribarjenjem, so lepega videza, in v tistem kažejo svojo preprostost, mnogi teh so s trgovino postali bogati. Število 25 hiš ali nekaj več kar jih je v Novigradu, dvanajst družin, ki so prišle iz Grada, razen tistih, ki ostanejo za nekaj mesecev in potem gredo k njim domov.
Četrti so novi prebivalci prišli iz Albanije in ostalih krajev zasedenih od Turka, povabljeni od Beneške Republike z mnogimi oprostitvami, in posebej, da jim sodi kapitan Rašpora, razen tistih, ki so na območju Pule, ki jim je sodil Provveditore, in cenili so kot veliko ugodnost biti svobodni od podestà, in načelnikov teh mest in gradov.
Tej novi prebivalci imajo stan tam čez Mirno raztezajoč s Tara Torre po ostanku območja Poreča, in po vsej Pulščini Polesana, po ravnih krajih. So tudi drugi nad območjem Umaga, in okolico; mora biti okoli 100 let od privedbe teh prebivalcev.
Ostanejo za peti rod domačini krajev, katerih potomstvo v nezdravem zraku ne pride do dveh stoletij, ampak na tej zemlji so mešani tujci z domačini, in jo naseljujejo ljudje vseh narodov, kot Fiorentini, Bergamaschi, Vicentini, in drugi.
V krajih dobrega zraka kot Trst, Milje, Koper, Izola, Piran, Rovin, in drugih krajev pri morju, in tudi v notranjosti v Bujah, Oprtalu, Motovunu in Buzetu, in v tistih pod hribi je bilo nekaj malo plemiških hiš, in starih, katere za varnost pred vojnami so prešle pod Mesto Koper in Trst, druge so porušene in padle v revščino, in mnoge so šle v preteklih stoletjih v mesto Benetke, katero je naredilo pri svoji rasti veliko škodo pokrajini. Pozimi se spustijo s Kranske dal Cragno o Carniola, in z drugi goratih delov Noriških Alp Alpi Noriche mnogi pastirji z svojimi čredami, in jih ostanejo past do celega meseca aprila, nastanjajoč se na kako posestvo deželanov katerim prispevajo določene prejemke imenovane pašnine erbatici.
Zaradi vojne s Turki, mnogi Vlahi Morlacchi so bili privedeni s tistih delov nad mejami Dalmacije opustošene od Turka, da bi bivali v tej pokrajini, ampak zaradi navajenosti na rop, ki ga redno izvajajo v tistih deželah, zelo vznemirjajo okolico njihovih bivališč, ki izidejo nadležni in škodljivi.
(...)
Prevod po L'Archeografo triestino. Raccolta di opuscoli e notizie per Trieste e per l'Istria. Volume IV. Trieste 1837. 52-54.
Ni komentarjev:
Objavite komentar