2. Die Slaven
Istra je v resnici dežela Slovanov, zato ker 2/3 njenega prebivalstva so Slovani. Ampak ne pripadajo isti družini in ne govorijo istega narečja.
Domačini na polotoku so bili keltskega rodu, Istrijani, ki so zasedli obale in dali deželi ime, so bili Pelazgi. Kasnejši naseljenci, ki so jih Pelazgi zatrli in se mešali z njimi, so bili Latini. Oni so postopno asimilirali druge prebivalce, ki so med rimsko vlado, ki je trajala do 8. stoletja, skoraj vse, delno zaradi strahu, delno za prikupitev gospodarjem, bili Latini.
Na obeh straneh Učke med Kvarnerskim zalivom in reko Raša je bivša rimska meja, to je območje, ki so ga starejši z otoki Kvarnerja in območjem mesta Zadar imenovali Liburnija, kjer je nekoč bivalo eno pleme, ki je bilo od obalnih prebivalcev preostale Istre precej drugačno. Če so Liburnijci izvirno Slovani ali sorodniki keltsko-ilirskih Japodov, je težko vprašanje za rešiti. Gotovo je, da ta različna ljudstva, če ne prej, vsaj s premiki v nedavnih časih, so bila asimilirana, in morajo biti šteta med slovanske rodove; čeprav je težko določiti, če njihova noša velja za sosednja plemena notranjosti Istre, ali njihov govor, da bi jih imeli za liburnijske Slovane. Čeprav so surovo ljudstvo, bo lažje posvojiti drug govor kot drugo nošo, ki je običajno odvisna od narave podnebja, čeprav nam ona ponuja na polotoku nasprotne primere.
Po 8. stoletju, novi naseljenci v notranjost dežele navzdol: nemški plemiči in slovanski kmetje. Prvi so bili osamljeni in brez dovolj moči, ker so se razlikovali so dali postopno pot vplivom večine. Razen beneških naseljencev, ki so delno zapustili dežele, ali se pridružili novi narodnosti.
Slovanski kmetje, z stalno novimi naseljenci s strani vlade okrepljeni, omejeno na podeželje, so zajeli ljudi italijanskega izvora in jezika med njimi. Še danes, tisoč let po njihovi prvi selitvi, jih najdemo razdeljene na različne družine.
Med Dragonjo in reko Mirno v okraju Buje živijo Slovani z italijansko nošo in nekaterimi italijanskimi navadami, tako na začetku dvomimo, ali so poslovanjeni Italijani, ali pravi Slovani, ki so se postopoma poitalijančili. Čeprav tej so mogoče najstarejši Slovani Istre.
Za temi so, glede na starost, Šavrini med reko Dragonjo in gorami Vena, v okrajih Piran, Koper in mestu Trst, pravi Slovani po jeziku in noši. Njihovo ime, Šavrini, najbrž izhaja iz Save, ampak to se ne sklada z izjemo nedavno držane rdeče, bele in zelene barve res in vrvic, ostanek bivšega madžarskega podrejanja, mogoče.
Drugi, tudi starega rodu, in mogoče sorodni tem zadnjim, so prebivalci območja ob zgornji Mirni, v okraju Buzet.
Zelo starega izvora morajo biti tudi slovanski prebivalci okraja Labin, med Rašo in Kvarnerjem, ki so zgleda pripadali liburnijskemu plemenu.
Z novejših časov so prebivalci med Mirno in Lemom, ter slednjim in Rašo, Vlahi in Uskoki (Morlachen und Uskoken), prišli iz Dalmacije, Črne Gore, Hercegovine in hrvaškega Primorja, in vsi, čeprav različnega izvora pripadajo eni družini.
Izvirno latinskega rodu v okraju Podgrad so sedaj postali precej slovanski, in kmalu bodo prebivalci vasi, ki morajo hraniti jezik po Vlasih (Wallachen).
Vsi ti razni slovanski rodovi ohranjajo značaj skupnega izvora v jeziku, noši in navadah, ampak spet najdemo z okraja v okraj, pogosto iz kraja v kraj tako velike razlike, da bi lahko bili razdeljeni, na različna obdobja in na različne dežele, ki so držale priseljene slovanske rodove, ker živijo ločeni eni od drugih, vsaka skupnost ohranja svoje običaje in navade, svoj govor.
Slovanska plemena se niso stopila med seboj, poročajo se samo po mestih ali vaseh in tako ohranjajo značilne navade in družinsko običajnost.
(...)
7. Sprache
Ker je Istra slovanska dežela, je torej jezik večine prebivalstva slovanski, toda različnih narečij. Šteje se, da samo 3/10 prebivalstva govori italijansko, in navadno samo v mestih in vzdolž obale. Ljudje govorijo, posebej v bližini mest in zahodne obale, pogosto oba jezika, italijanskega in slovanskega.
Učeni Dobrowsky je delil veliko ljudstvo Slovanov na dve glavni veji, katere ena pripada severu in zahodu, druga jugu in vzhodu. K prvim šteje Ruse, Poljake, Lužiške Srbe, Čehe, Sležijce in Moravce, k drugim Hrvate, Srbe, Slovence, Dalmatince, Črnogorce in Bolgare.
V jezikovnem smislu se Slovani delijo na štiri glavna plemena: prvo vidi Ruse; drugo Poljake in Sležijce: tretje Čehe, Moravce in Slovake; četrto južne Slovane, t.j. Hrvate, Srbe, Slovence, Dalmatince, Črnogorce in Bolgare. V Istri je zdaj krasna mešanica te zadnje družine, in torej tudi njena različna narečja.
V vsakem okraju je položaj prebivalstva naslednji:
Okraj Koper. Prebivalstvo: 28.135 duš. Po narodnosti so 2/3 Slovani slovenskega jezika in rodu, 1/3 Italijani. Slednji so omejeni na mesti Koper in Milje. Vendar pa razume italijansko tudi en del slovanskega prebivalstva in ga govori.
Okraj Piran. Prebivalstvo:14.873 duš. Od teh so 12.930 Italijanov, ali poitalijančenih Slovanov, od katerih jih živi v glavnem mestu Piran 9033 duš in trgu Izola 3897. Preostanek okraja so Slovani, na tej strani reke Dragonje prebivajo tisti slovenskega narečja, čez njo ilirskega. Njihovo število znese 1942 duš.
Okraj Buje. Prebivalstvo: 14.297 duš, od katerih pripada ena tretjina italijanski, dve tretjini slovansko-ilirski narodnosti. Prvi živijo pretežno v mestih Umag, Buje in Novigrad.
Okraj Poreč. Prebivalstvo: 8400 duš. Prebivalci Poreča in Vrsarja, prvi z okrog 3000, drugi z 780 prebivalcev, pretežno italijanske, v vseh drugih krajih slovanske in to vlaške narodnosti.
Okraj Rovin. Prebivalstvo: 14.514 duš. Te so v Rovinu samem s preko 11.000 prebivalcev Italijanov, govorijo značilno narečje. Drugače so v okraju naseljeni Slovani, ki pripadajo družini Hrvato-Srbov (Croato-Serben).
Okraj Vodnjan. Prebivalstvo: 13.000 duš. Vključujejo 4300 Italijanov, ki prebivajo v mestu Vodnjan, ostali so Slovani in to vlaškega rodu.
Okraj Pula. Prebivalstvo: 6358 duš, od katerih večina slovanske in to srbske narodnosti. Samo v mestu Pula, potem po vaseh Galežana, Fažana in Šišan stanujejo Italijani. Prebivalci Peroja so, kot že omenjeno, črnogorskega rodu.
(kot že omenjeno, ker jih pod etnografijo posebej omenja v poglavju 6. Peroieser)
Okraj Labin. Prebivalstvo: čez 12.000 duš in to slovanske narodnosti. Prebivalci Labina in Plomina lahko so sprejeli italijanski jezik in običaje, toda govorijo tudi po slovansko. Prebivalci ostalih krajev so pravi Slovani po jeziku in običajih, toda govorijo dosti tudi italijansko.
Okraj Volosko. Prebivalstvo: 23.217 duš. Celotno prebivalstvo tega okraja je slovanske narodnosti; narečje, ki ga govorijo tukaj, je zelo podobno dalmatinsko-ilirskemu, ne tako hrvaško, katero je veliko bolj nerazumljivo prebivalcem tega območja, kot dalmatinsko. Obalni prebivalci okraja razumejo tudi večino italijanščine, saj se kot morjeplovci na plovbah in potovanjih naučijo tega jezika.
Okraj Podgrad. Prebivalcev tega okraja znese za 16.039 duš in se lahko ločijo v dve družini. Cel jugovzhodni del tega okraja naseljujejo Čiči (glej Tschitschen). Preostanek prebivalstva je kranskega rodu in je poznano pod imenom Brkini.
(glej Tschitschen, ker je pod etnografijo poglavje 3. die Tschitschen).
Okraj Buzet. Prebivalcev tukajšnjega prebivalstva znaša 14.026 duš. Ti so delno italijanskega, delno slovanskega rodu. Italijani živijo v mestu Buzet, nekatere družine stanujejo tudi v vaseh Roč, Draguč in Sovinjak. Ostanek prebivalstva je slovansko, in to slovenskega rodu.
Okraj Motovun. Prebivalstvo tega znaša 14.230 duš in je, z izjemo mest, v teh živijo Italijani, slovanskega rodu in to v južnem delu dalmatinsko-morlaškega in v vzhodnih krajih srbo-hrvaškega rodu.
Okraj Pazin. Skoraj celota, 23.570 duš, ki pripadajo temu okraju je slovanske narodnosti in govorijo eno narečje ilirsko-hrvaškega jezika s primesjo italijanskih izrazov. Nekaj družin v glavnih krajih nekaterih občin so italijanskega porekla in večinoma priseljeni iz beneške Karnije (venetianischen Carnien). Te družine, kot tudi izobraženi domačini govorijo skupaj z slovanskim tudi italijanski jezik, ki zaradi pogostega prometa z bivšimi beneškimi obalami, preko učenja v osnovnih šolah in posebej zaradi dejstva, da je sodni in uradni jezik italijanščina, zmeraj bolj razširjen. Občine v Gradini, Letaju, Sušnjevici in Grobniku ob vznožju Učke (Monte Maggiore), z prebivalstvom 960 duš, so naseljene z Vlasi (Wallachen) (glej romanische Colonie)
(4. Romanische Colonie je poglavje v etnografiji),
ki so se naselili tu kot kolonija in še vedno prisotni skupaj z slovanskim kot jezikom sporazumevanja, zraven romanskega, z mešanico tujih besed govorijo kot domač jezik.
Prevod po Istrien. Historische, geographische und statistische Darstellung der istrischen Halbinsel nerst den quarnerischen Inseln. Triest, 1863. 147-149, 154-157.
Ni komentarjev:
Objavite komentar