Kratek Slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvodstva ... .

NARODOPIS.

(…)

in se pri Štivani blizo Divina z morskim obrežjem sprime. Zdaj je kraj morja naravna meja do Perana, izuzemši samo mesta: Trst, Mile, Kopar, Izla (Otok) in Peran. Na tem poti, kakor je tu popisan, sta si slovenski in italijanski (laški) jezik soseda.

Pri Peranu se začne meja slovenskega in hervaškega narečja, in se vleče skoz dolino Dragonja ali Rukava proti gričem in selom Topolovac in Sočerg, potem med Rakitovičem in Zažidom, Jelovicami in Podgorjem, Golacom in Obrovom, Polanami in Novim gradom čez Pasjak in Jelšane, dokler se s krajnsko deželno mejo združi,

(…)

Ako pa politično razkrnjenje Slovencev v misel vzamemo, jih štejemo

(…)

V Primorju (Terst in Istria) ……………………………………….. 72.000

(…)

V Terstu (60.000 prebivavci) se posebno laško govori in število Italijanov prevaguje; ker pa v obmestju (z 33,444 stanovavci) sami Slovenci prebivajo, in v mestu dosti slovenskih poslov, delavcov, kupčevavcov in vrednikov živi, se sme reči, da je obilna tretjina prebivavcov Tržaškega mesta in okolice slovenskega rodu. Nasproti so mesta Kopar, Mile, Izla, Peran, če-ravno obdane s slovenskimi občinami, izuzemši malo oseb, bistveno italijanske;

(…)

Sklenivši moramo tudi od Istrije in Kvarnarskih otokov, kot delov našega zemljevida, kai omeniti. Na istrijanskem pol-otoku stanujejo na južni strani unstran slovenske meje Slovani hervaškega rodu (120,000 duš), kterih jezik, noša in šege, se od bližnih slovenskih le malo ločijo. Kar jih je v okrajih Poreč, Rovinj in Vodnjan, govore bolj kakor Dalmatinci, prebivavci okrajev Pazin, Labino, Matavun in Volovsko pa enako Hervatom okoli Reke. V mestih na kraju morja, namreč v Rovinju, Poreču, Novem gradu, v Puli, Umagu, kakor tudi v Vodnjanu in deloma v Matavunu in v Buljah žive Italijani. Tudi v ostalih mestih je nekoliko Lahov, in gosposke osebe in nektere rodovine talijanski razumijo in govore, teh pa tukej ko laških prebivavcov šteti ne moremo, ker je narodni jezik slovanski; - hervaško se pridiguje, in le malokterkrat se laška pridiga v Labinu, Paznu in Buzetu sliši. V Peroji blizu Vodnjana živi blizu 400 Serbov pravoslavne vere in v selih pod Učko lezečih: Sušnjevica, Posert, Nova Vas, Gradinje, Berdo, Letaj in v Munah v novograškem okraju stanujejo tako imenovani »Čiribiri«, kteri sami sebi pravijo »Rimljani« in sosebni romanski jezik govore v kterem so tudi hervaške besede. Jih je blizo 2000 duš, vsi pa znajo tudi hervaško, in po hervaško se jim pridiguje.

Otoci Kerk, Cres, in Losinj (32.667 duš) imajo samo slovanske prebivavce, in čeravno se po mestih dosti po laški govori, so vendar mestjani po rojstvu Hervati, ker njih materni jezik in poduk v cerkvi in šoli je hervaški.

Peter Kozler: Kratek Slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, trgov, krajev, itd. Dunaj 1854. XVII-XXIV.