Geografia dell'Istria

POGLAVJE IV.

Narodopis.

Nobena druga dežela avstro-ogrskega cesarstva ne ponuja na tako majhnem prostoru prebivalstvo sestavljeno z rodov tako različnih med sabo po jeziku, po izvoru, po običajih in po navadah, kot Istra. Ta dežela je sedaj naseljena z Italijani Italiani in Slovani Slavi. Italijani, v številu čez 100.000, držijo pristanišča, mesta, trge in vsako večjo pokrajino obale in notranjosti, in tvorijo najbolj izobražen in podjeten razred dežele. Slovani, okoli 155.000, ne pripadajo eni sami družini, ampak so izšli iz različnih plemen, ki so 800 po. Kr. naprej, v različnih obdobjih, prišli bivati v deželo. Zelo verjetno, da so samo tisti okoli Labina zasedli istrsko ozemlje z zavojevanjem; medtem ko so ostala plemena bila pripeljana v različnih časih za koloniziranje dežele. Ohranili so se razdeljeni med seboj po šegah, navadah, oblekah in veliki različnosti narečij: - razdeljenost povečana zaradi škodljive navade ne sklepanja poroke razen z ljudmi istega skupnega rodu in iste vasi.

Vsi Slovani Istre pripadajo skupini južnih Slovanov, to je rodovom slovenskemu slovena, hrvaškemu croata in srbskemu serbica. Slovenski se posebej nahaja v zgornji Istri, to je v vsem sodnem okraju Koper Capodistria in v nekaterih vaseh okraja Piran Pirano in Buzeta Pinguente; hrvaški čisti, ali mešan z slovenskim ali srbskim, v preostanku okraja Buzet, v delu okrajev Motovun Montona, Pazin Pisino in Labin Albona in na otokih Kvarnerja Quarnero; srbski v preostalem istrskem podeželju, bolj strnjen kot ostala dva, bolj nedaven in s plemen malo različnih med seboj.

I. K slovenskemu rodu stirpe slovena pripadajo:

a) Berchini [berkini] – po nekaterih iz verh cima/vrh ali vetta/vrh; torej verchini [verkini] »prebivalci gora«: po drugih spačenje od Ocrini – živijo med Kransko Carniola in cesto, ki s Trsta Trieste vodi na Reko Fiume.

b) Savrini [savrini] – ali spačenje od subocrini, ali z Savra ( pri izvirih Save), s koder pravijo naj bi prišli - živijo med Krasom Vena in Dragonjo Dragogna v okrožjih Trst, Koper in Piran, in zgledajo biti prvi med Slovani, ki so se priselili v deželo. Kličejo jih tudi Bresani [bresani], t.j. gorjani, mogoče skrajšano od Pod-Bresani pod-gorjani, kar bi ustrezalo Subocrini. So del rodu, ki drži kos Goriške Goriziano, Kransko Carniola in kos Koroške Carinzia in Štajerske Stiria. Ugoden vpliv, ki nanje izvaja bližina Trsta, Kopra in Pirana, in lahka prodaja vsega njihovega blaga, jih napravlja vedno bolj dejavne in vešče pri obdelovanju tal.

II. K hrvaškemu rodu stirpe croata mešanem z slovenskim slovena (slovensko-hrvaški) (Sloveno-Croata) pripadajo:

a) Slovani Buzeščine Slavi del Pinguentino– mogoče sorodni Šavrinom Savrini – živijo okoli zgornje Mirne Quieto nad Sovinjakom Sovignacco, in govorijo hrvaško narečje z nekaj slovenskega odtenka, z mnogo italijanskimi besedami in mnogoterimi slovničnimi napakami. Nosijo koničaste čepice iz belega sukna. Fizionomija in izgovorjava namigujejo k mešanemu rodu. Od ostalih Slovanov so vzdevani Fucki, mogoče z romanskim korenom »fuggi«.

III. K hrvaškemu rodu stirpe croata mešanem delno z srbskim serbica (srbsko-hrvaški) (Serbo-Croata) pripadajo:

a) Slovani med Dragonjo in Mirno Slavi fra la Dragogna ed il Quieto, to je mešano prebivalstvo Hrvatov Croati, Srbov Serbi in Albancev Albanesi (tej zadnji pripeljani v 16. in 17. stoletju), mešano tudi z italijansko osnovo.

b) Liburni kateri z vzhodnega pobočja Učke M. Maggiore se raztezajo do Reke in do podnožja območja Čičev Cicci. Tvorijo precej delavno prebivalstvo, ki je znalo z vztrajnostjo napraviti suho in kamnito zemljišče pridelovalno. Tej Slovani so sprva segali do Učke: potem malo po malem so prišli kolonizirati tudi kos okraja Pazin, kjer so se, okoli jedra čistih Hrvatov, zaradi kasnejših priseljevan tako raztegnili Srbo-Hrvati Serbo-Croati.

Šavrini, Fućki in tej Hrvati okraja Pazin, so klicani od kasneje prispelih Slovanov z imenom Besiachi [besiaki] »jecljajoči ali neumni« skoraj nevedni lastnega jezika.

c) Slovani Labinščine in doline Raše Slavi dell'Albonese e della Valdarsa, prišli iz Dalmacije Dalmazia.

d) Cicci Čiči – ali s ciccia [čiča], kar po vlaško vallaco pomeni bratranec, ime s katerim se kličejo med seboj, ali od pogoste rabe črke č izgovorjene zveneče – od katerih en del govori srbsko, drugi bolj na vzhod hrvaško, so mešanica Srbov in Hrvatov. To gorsko ljudstvo se loči od ostalega prebivalstva okoli po vrsti, ki spominja romansko, po ognjevitem značaju, po bistrem in urnem umu, po živahnih držah in gibih, vrline svojevrstne ljudem romanske krvi. Ti znaki, ki ji vidijo obzirno vsa slovanska plemena njim mejujoča kot drugačno in ničevo ljudstvo njim, in bolj kot vse romanski ali vlaški govor, ki so ga govorili dve stoletji nazaj, in ga govorijo še v nekaterih njihovih vaseh ( n. pr. Žejane Sejane blizu Učke), so po mnenju mnogih romanskega izvora.

e) Območje vzhodno od Čičev territorio ad oriente dei Cicci, kateri, ločen od teh s cesto, ki s Podgrada Castelnuovo gre v Lipo Lippa, se razteta do meja Kranske. Tej Srbo-Hrvati Serbo-Croati so mešani z Slovenci Sloveni.

d) Večji del slovanskega prebivalstva kvarnerskih otokov, katero zgleda precej mešanica raznih rodov, ki so se malo po malo spojila v hrvaškega. V kaki vasi (kot v Poljica Poglizza in Baška Besca) se je govorilo do par desetletij romansko Romanico, zdaj povsem izginulo.

IV. K srbskemu rodu stirpe serbica pripadajo:

Okoli 60.000 Srbov, imenovani po Italijani Morlacchi, kateri so bili pripeljani z Dalmacije Dalmazia in Hercegovine Erzegovina v 16. in 17. stoletju, in naseljujejo pokrajine spodnje Istre med Mirno in Rašo, mešani med Porečom Parenzo in Vrsarjem Orsera z poslovanjenimi Šiptarji Schipetari slavizati. Tej Srbi se nahajajo na najnižji stopnji obdelave, so nesposobni dela, maščevalni in roparski. Dolge in ozke hlače, ter sandali jih ločijo od Slovencev, ki nosijo široke, kratke in ne zavezane hlače, in čevlje.

V. Poleg tega so v Istri:

a) Okoli 250 Črnogorcev Montenegrini, ki pripadajo vzhodni Cerkvi, živijo v Peroju Peroi blizu Vodnjana Dignano, in so bili uvoženi 1657. od beneške republike.

b) V dolini zgornje Raše 3000 Romanov Romanici – klicani Vlahi od ostalih Slovanov, in od Italijanov Ciribiri ali Ciciliani, zadnji ostanek stare rimske kolonizacije, kateri uporabljajo v svojem družinskem jeziku pokvarjeno latinščino kot Vlahi Vallachi donavskih kneževin; dve stoletji nazaj precej bolj razširjen jezik v dolini Raše, in govorjen tudi od Čičev.

Prevod po Bernardo Benussi: Geografia dell'Istria. Trst, 1877. 56 - 59.