Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Das Kustenland.

Der Literatur in Triest und Istrien.

Slavische Sprache und Literatur.

Istra pripada, tako majhna kot je, v etnografskem smislu k najzanimivejšim deželam avstro-ogrske monarhije. Posamezni deli dveh slovanskih in romanskih rodov naseljujejo deželo, kot jih je močna sila toka ljudi, v prejšnjih stoletjih splavila s polotoka in je delno na istega prilila, naložila drugega ob drugem ali zmešano porinila. Odločno večino prebivalstva Istre tvorijo Slovani Slaven. Srbo-Hrvati Serbo-Kroaten in Slovenci Slovenen. Slednji živijo v okraju Koper Bezirk Capodistria in severozahodnem delu okraja Volosko Bezirkes Volosca; Hrvati Kroaten držijo preostali del okraja Volosko, majhen del okraja Koper in največji del okraja Pazin Bezirkes Mitterburg, tako kot zasedajo otok Krk Insel Veglia, tvorijo v preostalih okrajih skoraj izključno deželno prebivalstvo, dosegajoč na zahodu, jugu in vzhodu polotoka morje, stalno naseljeni so tudi na otokih Cres, Lošin, Unije in Sušak Cherso, Lussin, Unie und Sansego in imajo proti jugu na otoku Sv. Peter St. Pietro dei Rembi njihovo skrajno vejo.

Kakor je pri dveh tako sorodnih sosednih rodovih, med katerima poteka stalna izmenjava prometa, običajno, med Hrvati in Slovenci ne obstaja nobena ostro začrtana jezikovna meja, ampak prehod z ene govorice v drugo je tako neopazen, da Slovenec, je pripotoval že daleč med Hrvate, misli, da je udaril njegov zvok doma, samo malo skaljen, ušesom, medtem ko je Hrvat veselo naklonjen, slovenskim vasem, ker on odgovarja v istih hrvaških besedah in rekih, da udarja proti hrvaškemu jezikovnemu območju.

Če hočete zarisati jezikovno mejo med Hrvati in Slovenci, potem je to dovoljeno najbolše narediti s črto, ki poteka vzdolž toka Dragonje do morja in od izvira tega toka po Čičariji do Podgrada Podgrad (Castelnuovo), tako da pade ta kraj še v območje Slovencev. Prebivalstvo, ki živi severno od navedene črte in zaseda deželo do desnega brega Dragonje, pripada slovenskemu, prebivalci levega brega Dragonje in njihovi naprej proti jugu stanujoči sosedi se nasprotno prištevajo hrvaškemu rodu. Slovenci držijo severozahodni, Hrvati severovzhodni, srednji in južni del celine in kvarnerske otoke, tisti živijo torej v sodnem okraju Pirana in Kopra Berichtsbezirk von Pirano und von Capodistria in v severozahodnem delu sodnega okraja Podgrad Berichtsbezirkes Castelnuovo, tej v jugovzhodnem delu navedenega in v vseh ostalih sodnih okrajih. Najjužnejša slovenska naselja so bila Krkavce, Kostabona, Truške, Sočerga, Valmovraza (Movraž), Rakitović, slednji še izven opisane črte, Podgrad (Castelnuovo), Studena gora in Jelšane, Novokračine, Sušak, Zabice, Podgraje. Najsevernejša hrvaška naselja so bila Castelvenere Kaštel, Merišče, Ostruš, Topolovac, Gradinje, Jelovice, Golac, Poljane, Račice, Malobrdce, Rupa, Lisac. Kot je bilo nakazano, je jezik nekaterih teh krajev ene strani zelo podoben tistemu drugih krajev nasprotne strani; mogoče imajo Krkavče na slovenski in Kaštel na hrvaški strani najpodobnejši jezik. - Hrvate delimo, glede na to ali govorijo ča ali što (kaj), po tem so tako imenovani čakavci in štokavci. Istrski Hrvati se prištevajo čakavcem in samo delček hrvaškega prebivalstva okraja Pula in okraja Poreč štokavcem.

Slovani naseljujejo povečini vasi in posamezne zaselke. Samo na vzhodni obali dežele imajo bodisi izključno mesta in trge (Volosca mit Abbazia (Opatija), Lovrana, Mošćenice), kot tudi držijo nekoliko od obale oddaljen Kastav (Castua). V notranjosti dežele imajo hrvaško prebivalstvo trg Canfanaro, na otoku Krk Insel Veglia trg Baška (Besca), Brbenik, Omišalj (Castelmuschio) in Dobrinj (Dobrigno). Na zahodni obali Istre postavljena mesta, kot v Miljah, Kopru, Izoli, Umagu, Novigradu, Poreču, Rovinju, Muggia, Capodistria, Isola, Pirano, Umago, Cittanova, Parenzo, Rovigno kot tudi v nekaterih mestih v notranjosti dežele, kot v Bujah, Motovunu, Vodnjanu, Buzetu, Oprtalju, Buje, Montona, Dignano, Pinguente (Buzet), Portole (Oprtalj), so le v majhnem številu ali sploh nič zastopani. Vendar prebivalcem nekaterih omenjenih mest ni tuja hrvaščina Kroatische, oziroma slovenščina Slovenische, po drugi strani slišani v večini italijanskih mest jezikovnega območja z mestnim območjem. V Labinu Albona (Labin) in njegovih predmestjih živijo Hrvati že v pomembnem številu; v Puli Pola je doseglo število istih malodane četrtino celotnega prebivalstva. V Pazinu Mitterburg, Cresu Cherso (Cres), Velem Lošinu Lussingrande (Velo selo), Malem Lošinu Lussinpiccolo (Malo selo) tvorijo večino prebivalcev.

(...)

Prevod po Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Das Kustenland. (Gorz, Gradiska, Triest und Istrien.) Wien 1891. 231- 233.